Ti šatranjski kosi, ki odražajo islamsko estetiko 12. stoletja, so otipljive priče tisočletnega potovanja šaha z Vzhoda na Zahod. V tem obdobju so se abstraktne oblike pod vplivom abasidskih in fatimidskih slogov preselile iz Al-Andalusa v Španijo in po Evropi. Odkritje skoraj enakih figur v španskih arheoloških najdiščih dokazuje, da je ta geometrijski jezik postal univerzalna umetniška govorica, ki je presegla meje. Ta komplet pripoveduje zgodbo o skupni zgodovini, v kateri so se različne civilizacije srečevale s skupnimi estetskimi in intelektualnimi prizadevanji.
