{"id":756,"date":"2026-02-21T09:44:01","date_gmt":"2026-02-21T09:44:01","guid":{"rendered":"https:\/\/shatranj.art\/?page_id=756"},"modified":"2026-03-02T06:56:13","modified_gmt":"2026-03-02T06:56:13","slug":"poster-1","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/exhibit\/poster-1\/","title":{"rendered":"plakat 1"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Razvoj \u0161panske \u0161ahovske figure od zgodovinskega \u0161aha (acedrex) do sodobnega \u0161aha (ajedrez)<\/h1>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

1. Jezikovni premik: Od X k J<\/b><\/h3>

Razlika med Acedrex in Ajedrez ponazarja foneti\u010dni razvoj \u0161panskega jezika, ki je sku\u0161al prilagoditi prvotno arabsko ime za igro:<\/p>

  • A<\/b>cedrex (13. stoletje):\u00a0<\/strong>To je osnovni pravopis, ki je bil uporabljen v traktatu kralja Alfonza X. iz leta 1283, Libro del Acedrex<\/i>. V tem \u010dasu sta se \u201cc\u201d (pred \u201ce\u201d) in \u201cx\u201d uporabljala za foneti\u010dni zapis zvoka \u201c\u0161\u201d, ki je bil podedovan iz arab\u0161\u010dine. Shatranj<\/i>.<\/p><\/li>

  • Ajedrez (15. stoletje):<\/b> Z razvojem jezika se je zvok \u201c\u0161\u201d spremenil v sodobni grleni zvok \u201cj\u201d (v jota<\/i>). Ko je Luis Ram\u00edrez de Lucena leta 1497 objavil svoje prelomno delo, se je pravopis spremenil v sodobno obliko.<\/p><\/li><\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    2. Mehanski premik: \u201cEl Viejo\u201d proti \u201cDe la Dama\u201d<\/b><\/h3>\n

    Medtem ko se je spreminjalo foneti\u010dno ime, so pravila do\u017eivljala revolucionarno \u0161iritev mo\u010di, ki je popolnoma spremenila tempo igre. Ta prehod najbolje opredeljujeta dva sistema, opisana v Lukenovem delu iz leta 1497:<\/p>\n\n

      \n \t
    • \n

      El Viejo (Stari na\u010din):<\/b> To so tradicionalna srednjeve\u0161ka pravila igre Acedrex, kjer je bila igra po\u010dasen pozicijski boj. V tem sistemu je bila figura, ki jo danes imenujemo Dama, Alferza (kraljev svetovalec), ki se je lahko premaknila le za en kvadrat po diagonali. Hkrati je bil tradicionalni Alfil omejen na preskok natanko dveh kvadratov po diagonali, pri \u010demer je lahko presko\u010dil druge figure.<\/p>\n<\/li>\n \t

    • \n

      De la Dama (Sodobna pot):<\/b> Ta \u201cnovi\u201d slog igre je spremenil \u0161ah v \u201chitro, takti\u010dno in eksplozivno\u201d igro. V skladu s temi pravili je bil \u0161ah Alferza nadome\u0161\u010den s \u0161ahom Dama, ki je dobil neomejen domet v vse smeri. Moderni \u201cAlfil\u201d se je prav tako razvil v neomejenega diagonalnega drsnika in prevzel mo\u010dno gibanje, ki je bilo neko\u010d rezervirano za eksperimentalne figure, kot je \"Krokodil\".<\/p>\n<\/li>\n<\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Prehod iz krokodila v slona<\/b><\/h3>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Prehod gibanja \u201cneomejena diagonala\u201d v ime \u201cAlfil\u201d v \u0161panski literaturi pomeni klju\u010dni premik od srednjeve\u0161kega \u201c\u0161atranja\u201d k sodobnemu \u0161ahu. Medtem ko je kralj Alfonz X. v knjigi Libro de los Juegos (1283) prvi\u010d predstavil neomejeno diagonalno potezo s posebno figuro, imenovano Krokodil (Cocodrilo<\/i>), se je ime \u201cAlfil\u201d za to gibanje v standardni igri 8\u00d78 za\u010delo uporabljati \u0161ele konec 15. stoletja.<\/p>\n\n

      1. Krokodil v Alfonzovi knjigi (1283)<\/b><\/h3>\n

      V \u201cLibro de los Juegos\" Alfonsa X.\u201c<\/i>, je bil standardni Alfil \u0161e vedno tradicionalna srednjeve\u0161ka figura, ki je po diagonali presko\u010dila natanko dve polji. Vendar pa je Alfonso vklju\u010deval raz\u0161irjeno razli\u010dico 12\u00d712, imenovano \u201cGrande Acedrex\".\u201c<\/b> (Great Chess), ki je vseboval novo figuro, imenovano \u201cKrokodil\u201d (Cocodrilo<\/i>).<\/p>\n\n

        \n \t
      • \n

        Gibanje:<\/b> Krokodil se je gibal povsem enako kot sodobna figura - drsel je na poljubno razdaljo po neoviranih diagonalah.<\/p>\n<\/li>\n \t

      • \n

        Navdih:<\/b> Zgodovinarji to ime povezujejo z znamenitim diplomatskim darilom: \u017eivim krokodilom, ki ga je egiptovski sultan leta 1260 poslal Alfonzu X. kot del ponudbe za poroko kraljeve h\u010derke. Leseni model tega krokodila v naravni velikosti, znan kot \u201cLagarto\u201c<\/i>, ki \u0161e danes visi v katedrali v Sevilli.<\/p>\n<\/li>\n<\/ul>\n

        2. Prehod na \u201cAlfil\u201d v 15. stoletju<\/b><\/h3>\n

        Ime \u201cAlfil\u201d se je za neomejeno gibanje po diagonali v standardni igri 8\u00d78 uradno za\u010delo uporabljati po \u201cvalencijski reformi\u201d okoli leta 1475.<\/p>\n\n

          \n \t
        • \n

          Scachs d'amor (ok. 1475):<\/b> Ta valencijska pesem je prvo literarno delo, v katerem so opisana sodobna \u0161ahovska pravila. Izrecno daje tej figuri \u201cbolj dinami\u010dno vlogo\u201d, saj se po diagonali premakne na toliko polj, kolikor jih lahko. V pesmi se te figure \u017ee imenujejo \u201cAlfil\u201d (v valencij\u0161\u010dini\/katalon\u0161\u010dini), kar ponazarja, da je bilo ime v tem obdobju preneseno s starega \u201cskakalca\u201d na novega \u201cdrsalca\u201d.<\/p>\n<\/li>\n \t

        • \n

          Libre dels jochs partits dels schacs (1495):<\/b> To izgubljeno knjigo je napisal Francesc Vicent in velja za prvo razpravo o sodobnem \u0161ahu. Domneva se, da je standardizirala ime \u201cAlfil\u201d za novo gibanje na Iberskem polotoku.<\/p>\n<\/li>\n<\/ul>\n

          3. Prvi pojav v kastiljski (\u0161panski) literaturi<\/b><\/h3>\n

          \u010ce i\u0161\u010dete kastiljsko (\u0161pansko) in ne valencijansko literaturo, je prva dokon\u010dna uporaba besede \u201cAlfil\u201d za sodobno potezo v:<\/p>\n\n

            \n \t
          • \n

            Repetici\u00f3n de Amores y Arte de Ajedrez (1497):<\/b> To je najstarej\u0161a ohranjena tiskana knjiga o sodobnem \u0161ahu v kastilj\u0161\u010dini, ki jo je napisal Luis Ram\u00edrez de Lucena.<\/p>\n<\/li>\n \t

          • \n

            Lucena imenuje skladbo Alfil (ali Arfil) in razlikuje med \u201cnovimi\u201d pravili (de la dama) in \u201cstarimi\u201d pravili (el viejo). Potrdi, da \u201cnovi Alfil\u201d zdaj poteka po diagonali, s \u010dimer dejansko absorbira gib, ki je bil prvotno dodeljen Alfonzovemu \u201cKrokodilu\u201d.<\/p>\n<\/li>\n<\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

            \n\t\t\t\t
            \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

            Od Alferze do Dame (dame) in Reine (kraljice)<\/b><\/h3>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
            \n\t\t\t\t
            \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
            \n\t\t\t\t
            \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

            \u010ceprav se danes uporabljata oba izraza, izbira med \u201cdama\u201d in \u201creina\u201d v \u0161panski \u0161ahovski literaturi ozna\u010duje prehod iz srednjeve\u0161ke igre v sodobni \u0161ah in odra\u017ea dolgotrajna prizadevanja, da bi se izognili jezikovni zmedi.<\/p>\n\n

            1. Prvi literarni nastop: Srednjeve\u0161ka \u201cReina\u201d<\/b><\/h3>\n

            V splo\u0161nem literarnem smislu se je izraz \u201creina\u201d (kraljica) pojavil v \u0161panski \u0161ahovski poeziji veliko prej, preden je postal standardizirano ime za figuro na \u0161ahovnici.<\/p>\n\n

              \n \t
            • \n

              11. stoletje (Shegal):<\/span><\/b> \u0160panski rabin \u201c<\/span>Abraham ibn Ezra\u201d<\/span> je ob koncu 11. stoletja napisal pesem, v kateri je to delo omenjeno kot \u201c<\/span>Shegal\u201d<\/span> (hebrejski izraz za kraljico).<\/span><\/p>\n\n

              <\/div><\/li>\n \t
            • \n

              Srednjeve\u0161ka romantika:<\/b> Pod vplivom moralnih traktatov Jacobusa de Cessolisa se je delo pogosto imenovalo \u2019<\/span>regina\u201d<\/span> v latin\u0161\u010dini in \u201c<\/span>reina<\/span>\u201c<\/span><\/b> v zgodnjih romanskih jezikih, \u010deprav se je \u0161e vedno gibal s \u0161ibkim, enokvadratnim diagonalnim gibom \u201c<\/span>Alferza<\/span>\u201c<\/span><\/b>.<\/span><\/p>\n\n

              <\/div><\/li>\n<\/ul>\n

              2. Prvi sodobni traktati: \u201cDama\u201d kot standard<\/b><\/h3>\n

              Ko so se konec 15. stoletja pravila spremenila in je nastala mo\u010dna \u201cneomejena\u201d figura, ki jo poznamo danes, je bil v \u0161panskih razpravah najprimernej\u0161i izraz \u201cDama\u201d in ne \"Reina\".<\/p>\n\n

                \n \t
              • \n

                Libre dels jochs partits dels schacs (1495):<\/span><\/b> Napisal jo je Francesc Vicent v Valencii in velja za prvo tiskano knjigo o sodobnem \u0161ahu.<\/span> Osredoto\u010dila se je na \u201cDama\u201c<\/b> (Lady) in je zaslu\u017een za standardizacijo \u201cnovih\u201d pravil gibanja.<\/p>\n

                Repetici\u00f3n de Amores y Arte de Ajedrez (1497):<\/span><\/b> Luis Ram\u00edrez de Lucena je izrecno uporabil izraz \u201cDama\u201c za opredelitev sodobne igre (de la dama). Redko je uporabil \u201cReina\u201d, saj so igro pogosto imenovali \u201c\u0161ah dame\u201d (pogosto so jo povezovali s kraljico Izabelo I. Kastiljsko).<\/span><\/p>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                3. Ko je \u201cReina\u201d postala pogosta alternativa<\/b><\/h3>\n

                V 16. stoletju, ko je igra presegla svoje za\u010detno \u201creformno\u201d obdobje, se je v prevladujo\u010di \u0161panski \u0161ahovski literaturi za\u010del pogosteje pojavljati prehod na \u201cReino\u201d.<\/p>\n\n

                  \n \t
                • \n

                  Ruy L\u00f3pez de Segura (1561):<\/b> Ruy L\u00f3pez je v svojem temeljnem delu Libro de la Invenci\u00f3n Liberal y Arte del Juego del Axedrez uporabil oba izraza, \u010deprav je \u201cDama\u201c<\/b> je v strate\u0161kih opisih ostala tehni\u010dno prevladujo\u010da.<\/p>\n<\/li>\n \t

                • \n

                  Konflikt \u201cR\u201d:<\/b> Glavni razlog, da \u201cReina\u201d v strokovni \u0161ahovski literaturi nikoli ni popolnoma nadomestila \u201cDama\u201d, je \u0161ahovski zapis. V \u0161panskem zapisu se za \u201cRey\u201d (kralj) uporablja \u010drka \u201cR\u201c. Da bi se izognili zmedi, je kraljici dodeljena \u010drka \u201cD\u201c za \u201cDama\u201d.<\/p>\n<\/li>\n<\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                  Spanish chess piece evolution from historical chess (acedrex) toward modern chess (ajedrez) 1. The Linguistic Shift: From X to J The difference between Acedrex and Ajedrez illustrates the phonetic evolution of the Spanish language as it sought to adapt the original Arabic name for the game: Acedrex (The 13th Century):\u00a0This is the primary spelling used […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":743,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-756","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/756","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=756"}],"version-history":[{"count":53,"href":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/756\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1883,"href":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/756\/revisions\/1883"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/743"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/shatranj.art\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=756"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}